Postopek priprave piva iz celovitih ekstraktov

Najhitrejši postopek priprave piva je izdelava iz celovitega ekstrakta

Pivo se pripravlja v treh fazah

  • varjenje in prva fermentacija
  • stekleničenje in karbonizacija (druga fermentacija)
  • zorenje piva
mp-ce-mjcrs

Potrebščine

  • voda
  • čistilno in sterilizacijsko/razkuževalno sredstvo npr. Chemipro Oxi.
  • celoviti ekstrakt: Osnovna sestavina je gostotekoči ekstrakt, ki je vsebuje slad in hmelj ter je pripravljen za uporabo. Ekstrakt izberemo glede na želeni stil piva. V kompletu so priložene so tudi ustrezne kvasovke (dehidrirane).
  • pivski sladkor za prvo fermentacijo
  • karbonizacijeske tabletke ali pivski sladkor za karbonizacijo (drugo fermentacijo)

SREDSTVA

Predpriprava

Sredstva, ki bodo v stiku s pivino obvezno dezinficiramo. V nasprotnem lahko pride do ‘okužbe’ pivine z nezaželenimi mikroorganizmi. Najpogosteje se za čiščenje in dezinfekcija/razkuževanje uporablja sredstvo Chemipro Oxi. Za pripravo ustrezne raztopine potrebujemo 4g. oziroma eno čajno žličko sredstva Chemipro Oxi, ki ga raztopimo v 1l tople vode. Po cca. 5 minutah mešanja je raztopina pripravljena. Pazite Chemipro Oxi je kemikalija saj vsebuje natrijev karbonat (angl. sodium carbonate) in vodikov peroksid (angl.hydrogen peroxide) zato upoštevajte varnostna navodila za delo z kemikalijami.

'Varjenje' in prva fermentacija

Varjenje piva je dejansko opravil že proizvajalec celovitega ekstrakta. Za postopek varjenja smatramo fazi : drozganja in hmeljenja. Celoviti ekstrakt dejansko vsebuje dehidrirano pivino.

SEGREVANJE pivine

Zaprto pločevinko potopimo v toplo vodo, da ekstrat postane bolj tekoč. Odstranimo etiketo ploščevinke. V primeru vrečke (Mangrove Jack’s) ta faza ni potrebna, edino potrebno je pri Craft seriji odstranitev navodil, kvasovk in hmelja iz soležne vrečke (Traditional serija ima kvasovke prilepljene na zunanjem delu na dnu).

Istočasno segrejmo približno 3 litrov vode do 60° Celzija (v primeru oporečne vode zavrite do 100° Celzija). Pomembno je, da voda ni klorirana, če uporabljamo pitno vodo iz vodovoda. Najbolj primerna je studenčnica, seveda iz preverjenega izvira. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da vodo pred nadaljno uporabo prevremo oziroma prekuhamo, če dvomimo v njeno neoporečnost.

V ogreto vodo vtresemo ustrezno količino pivskega sladkorja (količina je določeno na pločevinki, ponavadi 1kg). Več sladkorja pomeni višjo stopnjo alkohola v pivu.

Ko se sladkor raztopi v lonec vlijemo še vsebino pločevinke/vrečke (s celovitim ekstraktom – dehidrirano pivino). Vsebino v loncu mešamo z lopatko, da se ekstrakt popolnoma raztopi.

Polnjenje vrelnika (fermentorja)

Očiščen in dezinficiran vrelnik (fermentor) postavimo na ustrezno mesto v topel prostor s temperaturo od  20 do 24° Celzija. Pivino iz lonca vlijemo v vrelnik (fermentor). Dolijemo predhodno pripravljeno vodo do predpisane oznake na vrelniku (fermentorju), odvisno od vrste piva, katerega pripravljamo (ponavadi do 23l.). Na termometru, ki se nahaja na posodi vrelnika (fermentorja), odčitamo temperaturo pivine. Najustreznejša temperatura pivine je od 20 do 24° Celzija.

Dodajanje kvasovk

Ko je vrelnik (fermentor) napolnjen do ustrezne višine, dodamo kvasovke. Le-te predhodno rehidriramo (v kozarec tople vode dodamo malo sladkorja in vtresemo dehidrirane kvasovke).

Zapiranje vrelnika (fermentorja)

Na vrelnik (fermentor) z občutkom zapremo s pokrovom in vstavimo vrelno veho, ki mora biti napolnjena s vodo ali razkužilom do rdeče črte. Tesnenje pokrova preverimo tako, da fermentor z občutkom stisnemo ob straneh. Ob tem mora nivo tekočine v vrelni vehi močno zanihati. Pazimo, da nam tekočina iz vrelne vehe ob stiskanju ne uide v vrelnik (fermentor) !

Prva fermentacija

V približno 24 urah začne pivina »vreti«. V posodi poteka alkoholno vrenje in skozi vrelno veho se izloča ogljikov dioksid. Proces traja med 3-10 dni ob ustrezni temperaturi prostora.

Ko vrenje poneha oziroma ogljikov dioksid skozi vrelno veho ne izhaja več, preverimo gostoto pivine (areometer ali hidrometer). V plastični cilinder skozi pipico izpustimo toliko pivine, da vanjo lahko potopimo hidrometer. Ko so odmerki na instrumentu v 2 do 3 zaporednih dnevih enaki, vrenje ne poteka več. Končna specifična masa znaša od 1,003 in 1,012, odvisno seveda od vrste piva (najpogosteje je to 1,008). Vsebino tako odvzete tekočine nikoli ne zlivamo nazaj v fermentor!

Stekleničenje in druga fermentacija

Uporabljajmo le čiste in sterilizirane steklenice! Preden pivo natočimo v steklenice, dodamo vanje sladkor (glej merica za sladkor).  Dobra alternativa so karbonizacijeske tabletke ali celo postopek ‘batch priming’.
Volumen steklenice Količina sladkorja Št. karbonizacijskih tablet
345 ml. 3 g. 1 kos.
500 ml. 4 g. 1,5 kos.
750 ml. 6 g. 2 kos.
Steklenico nastavimo na pipico fermentorja tako, da teče pivina po steklu in ne dela pene. Boljša rešitev polnilna cevka. Predhodno odvijemo pokrov fermentorja, sicer nam pivo ne bo iztekalo. Steklenice napolnimo do približno 3 cm pod robom in zapremo z zamaškom. Opremimo jih lahko z etiketami, na katerih navedemo stil piva in datum polnjenja. Steklenice postavimo še za 7 dni v topel prostor (20 do 24° C), da se izvede še karbonizacija (tudi imenovana druga fermentacija). Ta se izvaja zaradi dodatnega sladkorja in s tem nastane željena pivska pena. Motno pivo pa začne postajati čisto in bistro.

Zorenje piva

Po enem tednu steklenice prenesemo in shranimo v temen in hladen prostor, kjer bo pivo zorelo in pridobivalo na kvaliteti.  Primerno je že za prvo degustacijo. Pivo si pazljivo natočimo v kozarec a usedlino pustimo na dnu steklenice (cca 0,5 cm).
Back to top