pivovarna-mojepivo-sfera

Pivovarnar si

Središče osnovnih informacij za domače pivovarstvo (podpora prodaji mojepivo.si)


O pivu

Pivo je osvežilna alkoholna pijača, pridelana s pomočjo fermentacije sladkorne suspenzije v vodnem mediju in ni distilirana po fermentaciji. V primerjavi z ostalimi alkoholnimi pijačami vsebuje nizko vsebnost alkohola (okoli 5%). Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. Pivo je bilo v zgodovini poznano že starim Egipčanom in Mezopotamcem, vendar so bila njihova piva popolnoma drugačna od današnjih.


Potrebujete sestavine. Ni problema – tu je naša spletna trgovina!

Na mojepivo.si

Glavne sestavine piva

so voda, slad, hmelj in kvas.

  1. Pivo je v največji meri sestavljeno iz vode. Različni vodni viri imajo različno vsebnost mineralov, zato je okus piva različen od regije do regije.
  2. Slad so namočena, nakaljena in zatem posušena ali pražena žitna zrna. Med kaljenjem v zrnju nastajajo encimi amilaze, ki razgrajujejo škrob v vodotopne sladkorje. Za osnovo se uporablja ječmen, kot tudi pšenica, koruza, riž in proso.
  3. Hmelj pivu izboljšuje okus ponavadi doda grenak okus.
  4. Kvas pa povzroči alkoholno vrenje, v katerem nastaneta etanol in ogljikov dioksid.

Ker se sestavine, od kraja do kraja močno razlikujejo, prav tako pa se razlikujejo tudi postopki varjenja, so različne tudi lastnosti piva (okus, barva, stopnja alkohola, pena…).


Voda

Pivo je v največji meri sestavljeno iz vode. Različni vodni viri imajo različno vsebnost mineralov, zato je način varjenja in okus piva različen od regije do regije. Za primer lahko vzamemo Dublin. V njegovi okolici je voda trda, zaradi česar je najbolj primerna za varjenje piva, imenovanega stout. Takšno pivo je, na primer, Guiness. Plzen na Češkem ima mehko vodo, ki je primerna za varjenje svetlega ležaka. Najboljše plzensko pivo je pils pivo.


Slad

Druga pomembna sestavina piva je slad, ki so žitna zrna, ki so namočena, nakaljena in po določenem času z vročim zrakom posušena ali pražena. Bistvo kaljenja je aktivacija encimov. Za pripravo sladu se uporablja ječmen (barley). Slad se lahko izdela tudi iz kakšne druge vrste žitaric, kot so na primer pšenica (wheat), riž (rice), oves (oats), rž (rye) ipd., vendar po uporabi daleč prednjači ječmen. Čas in temperatura sušenja sta odvisna od njegove namembnosti. V pivovarstvu se uporabljajo predvsem naslednje vrste slada: osnovni, karamelni ali karameliziran (imenovan tudi crystal – sušen pri 120-170 °C), praženi (zaradi praženja pri 210-220 °C zelo temen) ter posebne tipe sladu


Hmelj

Hmelj pivovarji dodajajo pivu zgolj zaradi izboljšanja okusa. Za ta namen se uporabljajo cvetovi hmelja, ki poleg okusa pomagajo tudi pri obstojnosti piva. Hmelj so najverjetneje začeli dodajati pivu v nemških samostanskih pivovarnah. Hmelj daje pivu nekaj ključnih željenih karakteristik. Pivu daje grenkobo, ki uravnava sladkobnost sladu, poleg tega pa prispeva tudi zeliščen in citronski priokus. Poleg tega vsebuje hmelj tudi antibiotik in kislino, kar pripomore k obstojnosti piva. Od vsebnosti hmelja je odvisna tudi pivska pena in njena obstojnost.


Kvas

Kvas je sestavljen iz kvasovk, ki poskrbijo za fermentacijo piva in za spreminjanje sladkorja v alkohol in ogljikov dioksid. Poleg tega kvas močno vpliva tudi na okus in splošno aromo piva. Za pripravo piva se najpogosteje uporabljajo kvasovke Saccharomyces cerevisiae (za varjenje ale piva) ter Saccharomyces uvarum (za varjenje lagerja). Kvasovke Brettanomyces se uporabljajo za varjenje lambica, Torulaspora delbrueckii pa za varjenje bavarskega pšeničnega piva (weissbier). Preden so pivovarji odkrili pomen kvasa za varjenje piva, je fermentacija potekala po naravni poti z različnimi naravnimi kvasovkami, ki pa so bile zelo različne, zaradi česar fermentacija ni potekala kontrolirano. Tak način se danes zelo redko še uporablja pri varjenju nekaterih vrst lambica.


Načini izdelave piva


 

Zadnji blogi

objave

 

Back to top