Napake

Čiščenje in dezinfekcija.

Primarna zadeva, najpogostejša napaka, ki se rezultira kot okuženo pivo. Tu ni bližnjice.

Rešitev: brezkompromisno čiščenje in dezinfekcija!

Zanašanje na vrelno veho.

Dostikrat vam/nam vrelnik ne tesni dobro in CO2 ne uhaja skozi vrelno veho. Tudi ko vrelna veha ne kaže znake alkoholnega vrenja pivine se v pivini še vedno nekaj dogaja.

Rešitev: Uporabite Hidrometer/areometer, refraktometer ipd.

Premalo čakanja.

Pivo mora prvo karbonizirati v steklenicah in tudi dozoreti, da doseže želen okus.

Rešitev: Dajte pivu čas. recimo Lagerjem 3 mesece, Ale : 1-2 meseca ipd

Prekomplicirano pivo za prvo varjenje.

Bolj kompliciran je recept več je potrebnega znanja,  več je sočasnih opravil in več je potencialnih napak.

Rešitev: za prvo kuho uporabite najbolj enostaven recept za pivo.

Ne držimo se recepta.

Tu je težav več izvornih razlogov – nedosegljivost potrebščin. A te se lahko prilagodimo. A postopka se obvezno držimo. Tu je bistvo.

Rešitev: Držite se postopka in ga ne krajšajte.

Slepo se držimo recepta.

Za prve kuhe priporočamo tovrstno slepoto, a sčasoma, ko se bo proces kuhanja ustalil (isti recept isti rezultat), se bo lahko eksperimentiralo z dodatki, spremembami.

Rešitev: Vse ob svojem času. Prvo imejte pod kontrolo kuhanje piva.

Uporaba starih sestavin.

Stare sestavine lahko dajo pivu priokus kot tudi slabo vplivajo na izdelavo piva (kvasovke – časovna degradacija : 1-2 % mikroorganizmov /mesec ).

Rešitev: Kupujte sestavine v trgovinah, ki jim zaupate oz. ki jim zaupajo znanci!

Ne odstranjevanje lonca pri vlivanju sladnega ekstrakta.

Značilno je, da pri vlivanju sladnega ekstrakta se sam ekstrakt posede na dno in potem ga je potrebno dobro premešati. če pa je tu že ‘ogenj’ pa se le ta prismodi in dodata prismojen priokus končnemu pivu.

Rešitev: Predno vlijete sladni ekstrakt odstavite lonec in šele potem vlijete ekstrakt in dobro premešajte. ko je sladni ekstrakt dobro premešan (ni vsedline) – ga lahko ponovno segrevate na ‘ognju’.

Prekomerno prevretje drozge.

Nesreča nikoli ne počiva. Ko zaključite drozganje in jo začnete vreti, jo nikar ne zapuščajte. Kmalu ko začne drozga vreti ponavadi gre preko vseh ‘meja’ in imeli boste več dela s čiščenjem.

Rešitev: Bodite v tem času blizu, da lahko ‘izbruh’ kontrolirate.

Pokrovka ostane na loncu.

Pokrovka nam koristi pri dvigu temperature, a tudi ohranja neprijetne okuse.

Rešitev: Pri drozganju lehko uporabite pokrovko, a pri hmeljanju pa nikakor. Določena eterična olja morajo ven.

Oksidacija piva

Želite, da ima pivina dovolj kisika predno dodatek kvasovke, po tem času pa nič več. Zato je potrebna posebna pozornost pri fermetaciji (kot tudi sekundarni fermentaciji) in karbonizaciji/stekleničenju.

Rešitev: Torej nič mešanja in stresenja pivine po začetku fermentacije.

Hramba piva pri neprimerni temperaturi

Vsake kvasovke zahtevajo svojo fermentacijsko temperaturo kot tudi svojo temperaturo hrambe/zorenja. Osnovno pravilo velja fermentacijska temperatura je primerna tudi za karbonizacijo (nekateri napačno temu pravijo sekundarna fermentacija). Po preteku karbonizacije (po postane pivo v steklenici čisto in ko preostale kvasovke poležijo) je potrebno pivo prenesti prostor z vsaj 5°C nižjo temperaturo. V tem prostoru se pivo zori. Čas zorenja pa je odvisno od vrste piva (odvisno od kvasovk in hmeljeve eterike).

Rešitev: Naravno pivo, ki ga pridelamo sami je dejansko živa snov in je potrebno paziti na temperature zorenja.

Ne pišem si dnevnika

Pisanje dnevnika je sicer ‘zguba’ časa, a če želite izboljšati postopek varjenja in seveda izdelka – piva, vam ga toplo priporočam. Človeški spomin ima vgrajeno varovalko pozabljanja in ker vsakič naredimo kaj malo drugače in rado se nam zgodi, da pozabimo tudi kakšno odlično izboljšavo, ki bi bila koristna za naslednja varjenja (ali vsaj pri posebnem stilu piva).

Rešitev: Pišite si dnevnik saj so tudi napake lahko izboljšanja.